Županov nagovor ob proslavi 700 letnice Lukovice in Šentvida
Dragi občani in občanke, cenjeni gostje!
V minljivosti časa, danes stojimo pred novim mejnikom, ki nam ga postavlja današnje praznovanje ob 700 - letnici zgodovinsko potrjenih naselij Lukovice in Šentvida. Ta častitljiva starost krajev naše doline, ob pradavni prometni poti prek prelaza Trojan, rimskega Atransa, v široko Celjsko kotlino, nas navdaja s prazničnimi občutji ponosa in odgovornosti. Vsi smo vnuki svojih dedov, ki so z vztrajnim delom, žrtvijo in vero v smiselno izboljševanje trdih življenjskih pogojev z golimi rokami krčili gozdove, širili dolino Radomlje in črni zemlji darovali svoj znoj, v hvaležnosti za preživetje. Ta zemlja v ozki dolini in po strmih bregeh jim je dala vse, zato je niso mogli zapustiti. Iznajdljivi predniki so se znali prilagoditi vsakemu času, vsakršnim razmeram, pa tudi stopiti s časom v korak in slediti tistemu večnemu ustvarjalnemu duhu, ki je iz ljudstev posameznih dežel z razsvetljenskim spoznanjem ustvaril enoten slovenski narod. Trgovska žilica, prevozništvo, gostinstvo, obrt, so z znano sejmarsko dejavnostjo postali prepoznavni znak preteklih stoletij. Poleg skrbi za preživetje pa se je vžgala tudi duhovna iskra samosvojega človeka v boju za obstoj in se razmahnila v nesmrtnih umetniških delih pesnikov, pisateljev, dramatikov in mnogih pospeševalcev kulturnega življenja. Vsi so dali svoj pečat, vsi so zaznamovali naš delček domovine, da se danes ponaša s številnimi umetniškimi in zgodovinskimi spomeniki. Doba rokovnjaštva je našo preteklost zaznamovala bolj kot drugod, obe svetovni moriji sta izčrpali življenjske sile, moderna doba nas je vpela v primestni vrvež in se nas dotaknila na vseh področjih, z vsemi problemi in negotovostmi. Kljub vsemu pa smo posebni ljudje.
Tudi 700 - letnica prve omembe Lukovice in Šentvida, v isti listini, pomeni za občane te, ponovno samostojne občine, novo samopotrditev in priložnost, da si postavimo ogledalo, se ustavimo s pogledom v preteklost, da bomo jasneje videli prihodnost. Da bomo na začetku 3. tisočletja, v letu ponovnega vključevanja v evropsko kulturo in civilizacijo, ocenili naše možnosti in začrtali pravo smer, ob polni ohranitvi naše istovetnosti. Naš čas je poseben, kakor je bil poseben in problematičen vsak čas. Nikoli ni bilo lahko, ne posamezniku ne skupnosti. Imamo temelje, imamo korenine, tradicijo, pripadnost. Smo polnokrvni Slovenci v pisanem mozaiku slovenstva, ki bo, kot je bilo vedno v zgodovini, na preizkušnji. Šola naših prednikov nam naj daje moči, volje, poguma, neomajne vrednote naših dedov naj bodo smerokaz naše nove poti. Naši slavni rojaki: Janko Kersnik, Fran Maselj Podlimbarski, Ivan Vesel Koseski, Jakob Zupan, France Marolt in drugi, pa naš ponos in vzor.
4. september, rojstni dan našega pisatelja, politika Janka Kersnika, smo v l. 1998 izbrali za občinski praznik, ki ga letos zaznamujemo že sedmič. Letos v luči zgodovinske obletnice, zato večplastno. Kot nadgradnja raziskav in posebnosti Črnega grabna avtorja Staneta Stražarja, je pred nami nov Zbornik Občine Lukovica, ki ga je spisalo 24 avtorjev z novimi dognanji, raziskavami in pogledi. Starim obeležjem danes dodajamo spominsko ploščo slovenskemu pisatelju Franu Milčinskemu, ki je bil vse življenje povezan z Lukovico z rodbinskimi vezmi in je pisal o naših krajih in naših ljudeh. Številne prireditve v teh prvih septembrskih dneh skušajo prikazati vsa področja našega delovanja, od gospodarskega do kulturnega ustvarjanja in potrjujejo, da nikoli ne bo usahnil prostovoljni navdih za kvaliteto našega vsakdana, po spoznanju, da človek ne živi samo od kruha.
Spletli smo nova prijateljstva in povezave, ki nas bogatijo v izmenjavi izkušenj in nas odpirajo v svet, ki je sedaj brez meja. Potrebni smo širine, da bomo dali domačim ustvarjalnim silam nov razmah. Tako bomo jutri pozdravili naše sosede, člane godbe iz avstrijskega St. Lambrechta.
Občanke in občani! Naj nas tako pomemben in častitljiv praznik navdihne s ponosom in samozavestjo. Naj zgane v nas najboljša hotenja za razvoj skupnosti, za skupno blaginjo danih možnosti. Da bomo znali ceniti dosežke, ki jih v teh nekaj letih samostojnosti ni malo. Da bomo tudi mi živeli za kraj in dihali s krajem, tako kot nam kažejo tisti predniki; ki so bili gonilna sila in so vedno videli čez domače dvorišče. Kajti ime kraju so vedno dajali ljudje in ne kraj imena ljudem. Pojdimo iz lastne samozadostnosti in se vprašajmo kaj lahko naredimo za ta kraj in ne pričakujmo samo kaj bo naš kraj dal nam. To zgodovino, ki jo danes častimo so pisali naši predniki, današnjo pišemo mi. Da bomo znali ohranjati staro in graditi novo. To je najprej naša dolžnost, potem bomo od skupnosti tudi prejemali boljše pogoje za lastna prizadevanja, za dom, družino, za mlade in njihovo šolanje, za kmetije, obrt, podjetništvo, storitvene dejavnosti in turistična prizadevanja. Da bomo živeli z naravo v ekološki ozaveščenosti. Da bomo odprti za nove pobude z zdravo kritičnostjo. Občina skuša zagotavljati vse možnosti v okviru hitrih gospodarskih in pravnih sprememb. Tudi danes so med nami ljudje, ki živijo za to, da bosta 700 - letna Lukovica in Šentvid dobila in ohranila svoje prepoznavno mesto v državi Sloveniji, novi zvezdi Evrope. Samo mi bomo dali kraju in občini svoj pečat, da nas bodo cenili naslednji rodovi, kakor lahko mi cenimo svoje prednike.
Čestitam vam ob prazniku in vam želim veliko zadovoljstva ob spremljanju prireditev.
|
