Razvojni program

Razvojni program Občine Lukovica iz leta 2002

Na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Ur. list RS, št. 60/99) in 16. člena statuta Občine Lukovica (Ur. vestnik Občine Lukovica št. 1/01), je občinski svet Občine Lukovica na 19. seji, dne 28.2.2002, sprejel

SKLEP O SPREJEMU RAZVOJNEGA PROGRAMA OBČINE LUKOVICA


Občinski svet Občine Lukovica sprejme Razvojni program Občine Lukovica v predloženem besedilu.

 

V Občini Lukovica vidimo svoj obstoj v razvoju obrti in podjetništva ter prestrukturiranju kmetijstva. Občina Lukovica želi postati zanimiva za obrtnike z razvojem manjših novih obrtnih con ob novi trasi avtoceste. Želimo, da se bo del ljudi, ki bo potoval skozi Črni graben, ustavil pri nas zaradi zanimive ponudbe obrtnikov ali podjetnikov. Cone bomo morali seveda opremiti z infrastrukturo, ki jo želimo prenoviti in dograditi vzporedno z gradnjo avtoceste. Zavzemamo se za ekološko čisto in krajem primerno obrt, ki bo skladna z načrtovanim razvojem gostinstva in turizma.


Pri takšnem razvoju bi v največji možni meri izkoriščali lastne potenciale, predvsem tudi v gospodarskem smislu in dopuščali vsakoletno doseljevanje, ki ne bi šlo na škodo identitete občine. Glede na razpoložljiva ureditvena območja naselij tudi ni potrebno širiti zazidalnih območij.

 

Območje med avtocesto in magistralno cesto v naselju Lukovica naj bi bilo namenjeno prepletanju stanovanjskih površin in manjših obrtnih dejavnosti (L 6 Lukovica - jug). Zaradi posledic ne samo v okolju, ampak tudi glede socialnih in splošnih življenjskih razmer naj bi se izogibali investicijam v velike objekte. Prednost bi morali dati večim, a manjšim in po možnosti domačim investitorjem. Razlogi za takšno usmeritev so sledeči: Izgradnja večjih obratov ali nakupovalnih centrov bi pomenila zmanjšanje kvalitete bivanja, dobiček od poslovanja bi šel ven iz občine, občina bi naenkrat izgubila svojo identiteto, prav tako pa bi bil prostor za izgradnjo tako velikih objektov za vselej izgubljen. Ob hitrih spremembah na globalnem tržišču investitorji celo velikokrat svojo dejavnost spremenijo ali jo celo preselijo drugam. Nova delovna mesta so vabljiva, velikokrat pa ni gotovo, koliko časa bodo lahko obstala. Problemi okolja po posegih ostajajo v razreševanje občini, že degradirano in zazidano območje pa je v primeru sprememb proizvodnega programa težko nameniti drugim dejavnostim. Iz navedenih razlogov bi torej morali dati prednost večim a manjšim, po možnosti domačim investitorjem.

 

Za obrt je v občini potrebno nameniti ustrezen prostor in dejavnosti združiti čimbolj na enem mestu ter zagotoviti ustrezno infrastrukturo. Za občino bo to sprva predstavljalo določen strošek, v prihodnje pa tudi dohodek. Predlagane obrtne cone so v Prevojskih gmajnah, Lukovici in Krašnji. Lokacija obrtne cone v Prevojskih gmajnah se nahaja na območju, kjer je nekaj bajerjev in gozd. S sekanjem gozda za obrtno cono, bi prišlo do korenitega posega v naravno okolje, ki pa v Prevojskih gmajnah ni sprejemljiv. Za potrebe obrti bi bilo najprej smiselno zapolniti prostor v Lukovici med avtocesto in magistralno cesto na območju ZN L6 Lukovica - jug. Tukaj bi se obrtne dejavnosti prepletale s stanovanjskimi in zelenimi površinami. Po zaprtju kamnoloma bi bila ena od možnih lokacij za obrt tudi spodnja ploščad saniranega kamnoloma. Če bi še obstajale potrebe po obrtni coni oz. bi se te potrebe pokazale še pred zaprtjem kamnoloma, bi namesto obrtne cone Prevojske gmajne, bila možna nadomestna lokacija J od Prevoj, Z od vasi Vrba in S od čistilne naprave Vrba. Še ena od možnih lokacij za obrtno cono je v Krašnji.

 

Smiselno bi bilo pritegniti čim več domačih vlagateljev, saj bi bila najbolj sprejemljiva prav storitvena obrt. Proizvodna obrt je sprejemljiva v kolikor ne bo obremenjujoča za okolje in prebivalce. Poleg obrtnih con je potrebno razmišljati tudi o trgovskih conah, predvsem v središču občine, v Lukovici, kjer naj se storitvena obrt prepleta s trgovsko in gostinsko dejavnostjo.

 

Kmetijska zemljišča v občini predstavljajo kar 35 % vseh površin občine. V dolinskem delu bo izgradnja avtoceste zavzela precej kmetijskih površin. V hribovitem delu že naravna razdrobljenost in razgibanost s strminami ter plazovitim terenom ne omogoča velikih obdelovalnih kompleksov. Vse to nas potrjuje v prepričanju, da je treba pospeševati predvsem tiste oblike kmetijstva, ki ne zahtevajo velike mehanizacije, ki so manj škodljive za okolje in ki omogočajo obstoj tudi razmeroma majhnih kmetij. Poleg razvoja takšnih oblik živinoreje, poljedelstva, sadjarstva, ki ne zahtevajo velike uporabe kemičnih sredstev, je treba uvajati tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah in temu primerno prilagajati politiko zaposlovanja, turizem na kmetijah, domačo obrt (pletenje kit iz slame za turistične namene, predelava sadja visokodebelnih sadnih sort v sokove, likerje, žganje, suho sadje, pridelava redkih vrst žitaric…) Za potrebe občanov in drugih obiskovalcev bi bilo smiselno v bodočem obnovljenem starem jedru Lukovice urediti tržnico za pridelke s kmetij. Glede na relief v Občini Lukovica je poleg govedoreje smiselno v večji meri razvijati tudi ovčerejo.

 

Živinorejci lahko sami ali v sodelovanju z drugimi živinorejci živinorejske proizvode pripravijo (predelajo) v obliko, ki je primerna za prodajo. V ta namen bi bila primerna izgradnja manjše klavnice, ki bi upoštevala vse veterinarske in sanitarne predpise, uporabljali pa bi jo lahko vsi zainteresirani kmetje, ki gojijo živali in bi želeli s končnim izdelkom (kvalitetno sveže meso, salame, klobase…) iztržiti več kot zgolj s prodajo goveje živine, prašičev, koz, ovc, piščancev, … EU ima za take projekte predvidena sredstva, ki bi jih lahko tudi v Sloveniji izrabili ob sofinanciranju naše države, občine in kmetov posameznikov.

 

V Občini Lukovica je treba podpreti tudi razvoj čebelarstva. Čebelarstvo je lahko zanimivo za kmečko in nekmečko prebivalstvo kot dopolnilna dejavnost. S pritiski na prostor, zaradi vedno večje časovne bližine Ljubljane (avtocesta), prihaja do vedno večjega konflikta v prostoru med težnjo po pozidavi in kmetijsko dejavnostjo. Predvsem pri večstanovanjski gradnji je v primeru bližine kmetij(e), potrebno upoštevati vpliv stanovanjske gradnje na kmetije in obratno. (Vir: Razvojni program Občine Lukovica, 2002)

 

Iz navedenega ugotavljamo, da je naša občina še vedno občina s prevladujočo migrantno delovno silo, ki vsakodnevno odhaja na delo izven območja občine. Res je, da smo v letu 2002 pridobili kar nekaj objektov, kjer je bila možnost zaposlitve domačega prebivalstva, npr. Čebelarski center Slovenije, vrtec Medo, bencinska servisa na počivališču v Lukovici, cestninska postaja Kompolje, PE Banke Domžale v Lukovici, vendar kljub temu delovna sila še vedno "uhaja" iz območja naše občine. Nujno in potrebno bi bilo pridobiti investitorje, ki bi v predvidenih obrtno - poslovnih conah ter v poslovno - stanovanjskih objektih uredili nove zaposlitvene kapacitete, ki bi domačemu prebivalstvu omogočile možnost zaposlitve. Tukaj mislimo na vse skupine delovnega aktivnega prebivalstva, še posebno na izobraženi kader, saj prepogosto gledamo "beg možganov" v večja zaposlitvena središča. Glede na to, da se vse več mladega prebivalstva odloča za študij in nato izven občine najde možnost zaposlitve, lahko v najbolj črnem scenariju predvidimo, da bo beg možganov njihov edini izhod, ki lahko pomeni tudi, da bo občina Lukovica postala eno veliko spalno naselje. Občina Lukovica se namreč nahaja skoraj v središču Slovenije, od koder bo ob dokončni izgradnji slovenskega prometnega križa možnost dostopa širom po Sloveniji.

 

 

Vreme
Občina Lukovica

Sob

1°/3°

Ned

-3°/1°

Pon

-6°/1°

Uporabne povezave

 

 

 

Pobratene Občine