17.02.2012

1/11

Občina Lukovica je Prešernovem dnevu, slovenski kulturni praznik obeležila s koncertom v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici, ki se ga je udeležil tudi predsednik Državnega zbora Republike Slovenije gospod Gregor Virant. Prireditev, ki sta ga oblikovala Kulturni odsek Planinskega društva Blagovica z gospo Majo Medič in MePZ Šentviški zvon z umetniškim vodjem Karlom Leskovcem, je pokazala kako bogato kulturo petja in kulturo nasploh gojimo od Trojan do Prevoj.

Uvod v praznovanje so obeležili prav vsi prisotni v dvorani, saj so bili pozvani, da skupaj z nastopajočimi pevci zapojejo slovensko himno Zdravljico. Sledil je nagovor slavnostne govornice gospe Katarine Hočevar, poslanke Državnega zbora Republike Slovenije, katere življenje je tesno povezano z Občino Lukovica. Gospa Hočevarjeva sicer prihaja iz vasi Borje v občini Zagorje, njena otroka pa obiskujeta Podružnično osnovno šolo v Blagovici. V govoru (spodaj si ga lahko preberete v celoti) je poudarila, da so v Občini Lukovica tudi danes ljudje, ki skrbijo, da je kultura doma v teh krajih in krajanom zaželela, da ohranjajo to svojo pristno, srčno in delovno kulturo.

Prireditev je bila sicer zasnovana kot notranji monolog s Francetom Prešernom. Povezovalka programa Urša Urankar je tako Ribčevega Franceta nagovorila:" Tvoje poezije so nadčasne, večne, neizmerljive, aktualne v vsakem času in vseh osebnih in družbenih preizkušnjah. Za vsako generacijo boš nova neznanka in nedosegljiv ideal. Pravi čudež, da si se rodil v naši sredini. Kako siromašni bi bili brez tebe. Vedno boš tehtnica in ogledalo svojega naroda. Po tebi bodo rodovi merili vrednote slovenskega kulturnega obraza."

V glavnem delu programa so obiskovalci prisluhnili Otroškemu pevskemu zboru Zvezdice Podružnične šole Blagovica z zborovodkinjo Simono Burkeljca, Mešanemu pevskemu zboru Šentviški zvon z zborovodjem Karlom Leskovcem in ljudskim pevcem iz Blagovice, ki jih vodi Matjaž Pestotnik. Krasen večer slovenskih pesmi zapetih iz grl pevk in pevcev doline Črnega grabna. Za konec je tako na mestu misel, ki je bila med drugim izpostavljena 3. februarja v Lukovici: "Slovencem je Bog položil v zibelko najlepše pesmi na svetu. Prepoznavni melos glasbenega izraza, v samo nam danem otožno melanholičnem hrepenenju, bolečini, pa tudi v zmagoslavju veselja in pristne ljudske radoživosti. S pesmijo, zborovskim večglasjem, Slovenci osvajamo svet. V pesmi se zrcali naš narodni značaj."

GOVOR GOSPE KATARINE HOČEVAR

Spoštovani župan Matej Kotnik, predsednik DZ dr. Gregor Virant, občani in občanke občine Lukovica, dragi gostje, prijatelji.

V čast mi je, da vam cenjenim prebivalcem sončnih hribov in doline Črnega grabna ob kulturnem prazniku lahko spregovorim nekaj besed in misli.

Vse kar danes smo, je vsota prizadevanj mnogih iz daljnih časov naše zgodovine, pomladi narodov, obdobja narodnoosvobodilnega boja in vojne za Slovenijo. Velik del teh prizadevanj nosijo kulturniki, ki so skozi dolga desetletja, po svojih močeh in s svojimi prispevki, ustvarili slovenstvo, duhovni prostor našega naroda in temelj državnosti.
Danes ob slovenskem kulturnem prazniku je prav, da se spomnimo vseh teh, ki so kulturi majhnega naroda dali mednarodno veljavo in vseh tistih, ki so mu na težkih razpotjih zgodovine vlivali samozavest in upanje.

Njihova imena domujejo tudi v teh krajih; od Janka Kersnika, Frana Maslja Podlimbarskega do Antona Stražarja, pa vse do kralja oblikovanja - vašega rojaka Nika Kralja. Danes je tako dan hvaležnosti vsem, ki so in ki tudi v teh dneh gradijo naš duhovni prostor in s tem našo kulturno identiteto.

Če prisluhneš vam ali vašemu županu, ostrmiš koliko načrtov snujete, v najstniških letih sem prek vaše občine hodila po znanje v Ljubljano, tudi danes jo dnevno prečkam in vas občudujem ... vaš napredek, razvoj in medsebojno sodelovanja ... vaši kraji se spreminjajo, a Bog daj, da se ne bi preveč spreminjali dobri ljudje, ki tu živite, ki kljub težkim časom z optimizmom gledate v prihodnost. To je danes redkost, ki kaže na pogum.

In ker vas od blizu spremljam, vem, da so v vaši sredini tudi danes ljudje, ki skrbijo, da je kultura v vaših krajih doma. V tej podeželski, za slovenske razmere majhni občini, imate nadpovprečno veliko društev, pevskih zborov, kulturnih in športnih prireditev ... vaša srčna kultura pa se odseva tudi v velikem številu rejniških družin, ki so prav tako posebnost vaše občine.

Zato vam ob kulturnem prazniku človek težko zaželi kaj drugega kot to, da ohranjate to svojo pristno, srčno in delovno kulturo ... kajti kultura je vrednota sama po sebi. Je zatočišče najžlahtnejših človeških lastnosti - ustvarjalnosti in inovativnosti, krepi medsebojno razumevanje, povezanost in sodelovanje. Lahko je nevidna in neotipljiva, v vsakem primeru pa je ključen del našega bivanja in družbenega razvoja.

S pomočjo kulture smo se izoblikovali v to, kar smo, v to, o čemer sanjamo. In to, kar imamo, smo dolžni ohranjati in negovati ter istočasno prilagajati novim okoliščinam, novim izzivom in spremembam v tem globaliziranem svetu.

Zato - vse dobro ob kulturnem prazniku, Lukovica!