Občina Lukovica

Občina Lukovica leži v osrednji Sloveniji. Obsega 74 km² (7.488 ha) pretežno hribovitega ozemlja. Geografsko zajema območje Črnega grabna od Prevoj do Trojan. Velika večina ozemlja je poraščena z gozdovi. Le na nekaterih mestih se dolina toliko razširi, da je omogočila razvoj večjih naselij. Na območju občine je junija 2003 živelo 5.120 prebivalcev v 66 naseljih. Lukovica, občinsko središče, leži ob magistralni cesti Ljubljana-Maribor, kakih 22 km v smeri iz Ljubljane

Do leta 1995 je območje spadalo v okvir občine Domžale. Z zakonom o lokalni samoupravi (Ur.list RS 72/93), pa je leta 1995 Lukovica postala samostojna občina.

Občinski svet šteje 16 članov.

Predstavitev občine

Občina Lukovica je postala samostojna lokalna skupnost z reorganizacijo lokalne samouprave leta 1995 in geografsko zajema območje Črnega grabna. Črni graben s severa in juga obdajata Tuhinjska in Moravška dolina. Na izoblikovanje Črnega grabna je močno vplivalo vodovje Radomlje, ki je svojo vijugasto strugo vrezala v južno pobočje velike trojanske antiklinale. Radomlja, ki izvira pod Učakom pri Trojanah, se s svojimi hudourniškimi pritoki južno od Doba izliva v Račo, teče po temnih permijskih skrilavcih, ki dajejo tlem črno barvo - od tod tudi ime Črni graben. Občina Lukovica se razprostira od Prevoj pri Šentvidu na zahodu pa vse do Trojan na vzhodni strani, kjer meji s Savinjsko dolino. Tu je potekala tudi stara deželna meja med Gorenjsko in Štajersko.

Značilna podolgovata izoblikovanost ozke doline Črnega grabna, ki v dolžino meri dobrih 20 km, v širino pa povprečno le 4 km, je preprečevala nastanek enega središča, ki bi bil družbenopolitični, gospodarski in kulturni center. Zato so v teku zgodovine nastala številna gručasta naselja ob prometni poti skozi Črni graben kot so : Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Lukovica, Krašnja, Blagovica, Šentožbolt in Trojane. Številne vasi z zaselki in samotne kmetije pa so se razvile na severnem bregu Radomlje: Rafolče, Zlato polje, Koreno, Krajno brdo, Češnjice... Vodno energijo Radomlje so pogosto uporabljali za pogon mlinov in žag, vendar je danes žal večina od njih propadla.

Glavni razvoj Črnega grabna je vezan na prometno povezavo, ki je od prazgodovine naprej potekala po dolini Radomlje. Za časa Rimljanov je skozi Črni graben potekala znamenita rimska cesta Aquileia (Oglej)-Emona (Ljubljana)-Atrans (Trojane)-Celeia (Celje), ob kateri so bile utrjene postojanke v Lukovici s postajo Ad Publicanos in pri izhodu na Trojanah. Leta 1720 je izšel pomemben cesarski odlok o obnovi cestne povezave Trst-Dunaj preko Črnega grabna, kajti promet je vedno dajal utrip tej dolini - v mirnem obdobju je domačinom prinašal blagostanje, ob vojnah pa toliko večje gorje in dajatve. V drugi polovici 19. stol. je Črni graben ponovno izgubil nekdanjo veljavo, saj je bila zgrajena železnica Dunaj-Zidani most-Ljubljana, promet pa se je zopet povečal leta 1958 z izgradnjo današnje magistralne ceste Ljubljana-Celje. Skozi občino Lukovica bo potekala tudi avtocesta, ki bo močno posegla v naš naravni prostor, hkrati pa nadaljevala tradicijo prometnih povezav.

Na področju Občine Lukovica je v začetku stoletja živela obrt, gostinstvo, prevozništvo, čevljarstvo, trgovina...... Na obiskanih sejmih so ljudje trgovali z obrtniškimi izdelki in živino. Utrip krajev je bil živahen in v nenehnem razvoju. V novi Občini Lukovica vidimo svoj obstoj v razvoju obrti in podjetništva. Občina Lukovica hoče postati zanimiva za obrtnike z razvojem manjših novih obrtnih con ob načrtovani trasi avtoceste. Želimo, da se bo del ljudi, ki bo potoval skozi Črni graben, ustavil pri nas zaradi zanimive ponudbe obrtnikov ali podjetnikov. Cone bomo morali seveda opremiti z infrastrukturo, ki jo želimo prenoviti in dograditi vzporedno z gradnjo avtoceste. Zavzemamo se za ekološko čisto in krajem primerno obrt, ki bo skladna z načrtovanim razvojem gostinstva in turizma.

Iskreno upamo, da bomo ob prelomu tisočletja že odpirali nove delavnice ter poslovne prostore in bo obrt spet prinesla nov utrip in razcvet v Občino Lukovica.