Trojane

(v (na) Trojanah, trojanski, Trojanci ali Trojančani)

Trojane so z lego tik pod prevalon Učak (609 m) najlažji prehod iz Ljubljanske kotline v Savinjsko dolino.

od kod ime

Dr. Ramovš je to krajevno ime razložil iz antičnega Atransa.

zgodovina

Trojane so prvo z listinami izpričano naselje v Črnem grabnu. Kar dvakrat so omenjene v zvezi z določanjem in potrditvijo posesti zavetišča hospitala sv. Antona na Kozjem hrbtu v Špitaliču. Vojvoda Meranski in Palatinski, grof Burgundski je leta 1229 potrdil meje posesti, ki jo je njegov pokojni brat daroval tej ustanovi. Ta posest je segala do Trojan (in latere ville Troye). Zavetišče je imelo na svojem posestvu pravico desetine in nekaj vinske desetine. Oglejski patriarh Bertold je vse pravice tej ustanovi ponovno potrdil 26 januarja 1243, in tako so Trojane omenjene kot tudi v prvi listini. Trojane so skupaj z mitnico (mawt der Strassen utaer den Troyn, am Troyn, neben dem Troyn) kar trikrat omenjene v skoraj šeststo let starem urbarju kamniškega deželskega sodišca. Meja tega sodišča je potekala od Zavrha mimo Trojan proti Št. Gotardu in mimo Lemovc. Trojane z mitnico (maut vber den Troyan) omenja tudi urbar kamniškega gospostva leta 1446. Prav tako so Trojane (Troyan) zapisane v vicedomskem urbarju leta 1496. Po Valvasorjevem poročilu je cesar 8. junija 1543 z zastavnim pismom dal Jakobu pl. Lambergu graščino v Gamberku, desetino v St. Ožboltu in na Trojanah. Omenja tudi, da so se podložniki pogosto upirali zemljiškemu gospodu. O Trojanskem hribu je Valvasor zapisal, da leži med Podpečjo in Vranskim. Trojane hvali, da so prijazne ter imajo veliko njiv, travnikov in sadnega drevja. O Trojanah in hribih ob deželni cesti meni, da so naseljeni že od prazgodovine. O rimskem cesarju Avgustu piše, da ni le poveljeval vojski, ki je oblegala in napadala Trojane, ampak se je tega boja tudi osebno udeležil. Omenja, da sta Lezius in Megiser pisala in mnogi tako mislijo, da je pri vasi Zide (Sedy) stalo nekdanje mesto Metulum. Dokaz za to naj bi bili številni kovanci iz medenine, bakra, srebra, elektruma in zlata ter ostanki obzidij in spomeniki. Poglavje je zaključil, naj to, če je na Trojanah res kdaj bilo mesto Metulum, ugotovijo zgodovinarji rimskih bojnih pohodov. PriobČil je tudi nekaj napisov na starih nagrobnikih in spomenikih.

 Nazaj