Trojane

Trojane so eno najbolj prepoznanih naselij v občini Lukovica tudi zaradi znanih trojanskih krofov. Na čas nastanka in obstoj rimske povezave skozi Črni graben posredno opozarja tudi naselbina na Trojanah. Njen razcvet in trajanje sta namreč tesno povezana s cesto. Trojane so tako postale mejna postojanka, kjer je bila pomembna mitniška in carinska postaja italske carine, ki so jo Rimljani pobirali vse od Norika do Tarkije.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenija je 1. januarja 2016 na Trojanah živelo 127 prebivalcev.

V kraju se nahaja:

• Gostišče Trojane s krofarno, restavracijo
• Mini market
• bankomat
• trgovina Andrej
• v sklopu trgovine zasebna franšiza Pošte Slovenija
• gasilni dom
• športno igrišče
• nekdanji motel, sedaj Hotel Trojane z 22 sobami

Lega

Trojane so z lego tik pod prevalom Učak (609 m) najlažji prehod iz Ljubljanske kotline v Savinjsko dolino.

Izvor imena

Dr. Ramovš je to krajevno ime razložil iz antičnega Atransa.

Zgodovinski pregled

V rimskih časih so bile Trojane znane kot Atrans, pomembnost tega kraja kot trgovske in prometne postojanke tistega času pa potrjujejo tudi številne arheološke najdbe. Cesta, ki poteka skozi Črni graben, je imela za Rimljane strateški pomen, saj je bila glavna vez med Italijo in Podonavjem. Kot standardna cesta je bila zgrajena med vladavino cesarja Tiberija v letih od 14 do 37 našega štetja.

Trojane so prvo z listinami izpričano naselje v Črnem grabnu. Kar dvakrat so omenjene v zvezi z določanjem in s potrditvijo posesti zavetišča hospitala sv. Antona na Kozjem hrbtu v Špitaliču. Vojvoda Meranski in Paltinski, grof Burgundski je leta 1229 potrdil meje posesti, ki jo je njegov pokojni brat daroval tej ustanovi in je segala do Trojan. Mitnica se omenja tudi v srednjem veku, in sicer okrog leta 1400.

Kulturna dediščina državnega pomena

Arheološko najdišče Atrans, ki vključuje obcestno postajo, mitnico, vojaški tabor, cesto in grobišče se uvršča v kulturno dediščino državnega pomena. Ugotovljeno je, da je rimska cesta potekala vzhodno in zahodno od današnjega naselja. Zametki poselitve na Trojanah naj bi segali v prazgodovino. Rimskodobna naselbina se je širila južno od zdajšnje ceste, delno pod temelji današnjega naselja in se spuščala po terasah južnega pobočja.

Drobne najdbe izvirajo od sredine 1. do zgodnjega 4. stoletja našega štetja, med drugim so odkrili lončarski obrat s pečema in sušilnico za keramiko. Zahodno od naselbine je bilo grobišče, še posebej zanimivo pa so najdeni ostanki enega ali celo do dveh bronastih kipov konj, morda delov konjeniških portretov vladarjev. Več rimskih kamnitih spomenikov z napisi je vzidanih v hišah na Trojanah, V Zideh in zaselkih Podzid, Šentožbolt in Hrastnik pri Trojanah.

Glavna prometna pot je v 12. in 13. stoletju potekala skozi Tuhinjsko dolino. V 17. stoletju je promet po obnovi stare rimske ceste spet stekel skozi Črni graben, že z letom 1573 pa je po njej stekel tudi poštni promet med Gradcem in Ljubljano. Veljavo je pot dobila s pojavom motornih vozil. Ob stari cesti pod Trojanami še vedno stoji mejni kamen med deželama Kranjsko in Štajersko.

Trojane danes

Danes so Trojane gručasto naselje, ki ima pomembno prometno lego tik pod prevalom Učak (609 m) ob regionalni cesti Ljubljana–Celje, kjer se cesta odcepi proti Zagorju ob Savi. Trojane so med turisti znane predvsem po znamenitih trojanskih krofih, saj je že leta 1849 ob prometni povezavi Dunaj–Trst zrasla za tisti čas mogočna Konškova gostilna s prenočišči, v kateri se je marsikdo rad ustavil in okrepčal. Danes Gostinsko podjetje Trojane zaposluje več kot 150 ljudi in letno ocvre  več kot 3 milijone krofov. Trojane pa že vrsto let veljajo tudi za mejo med Kranjsko (pozneje Gorenjsko) in Štajersko, že leta 1913 pa je tod skozi peljala redna avtobusna proga med Ljubljano in Celjem.