Predstavitev občine


Občina Lukovica leži v osrednji Sloveniji. Obsega 74 km2 (7.488 ha) pretežno hribovitega ozemlja. Geografsko zajema območje Črnega grabna od Prevoj do Trojan. Velika večina ozemlja je poraščena z gozdovi. Le na nekaterih mestih se dolina toliko razširi, da je omogočila razvoj večjih naselij. Na območju občine živi 5.882 prebivalcev s stalnim prebivališčem in še 282 z začasnim prebivališčem v 66 naseljih.

Po viru iz e-CRP na dan 10. 1. 2020 je bilo skupaj v občini 6.151 prebivalcev.

Lukovica z občinskim središčem:
  • leži ob magistralni cesti Ljubljana-Maribor,  22 km v smeri iz Ljubljane,
  • ima 160 km občinskih cest,
  • 8 krajevnih skupnosti (KS Blagovica, KS Češnjice, KS Krašnja, KS Lukovica, KS Prevoje, KS Rafolče, KS Trojane, KS Zlato Polje).

Črni graben s severa in juga obdajata Tuhinjska in Moravška dolina. Na izoblikovanje Črnega grabna je močno vplivalo vodovje Radomlje, ki je svojo vijugasto strugo vrezala v južno pobočje velike trojanske antiklinale. Radomlja, ki izvira pod Učakom pri Trojanah, se s svojimi hudourniškimi pritoki južno od Doba izliva v Račo, teče po temnih permijskih skrilavcih, ki dajejo tlem črno barvo - od tod tudi ime Črni graben. Občina Lukovica se razprostira od Prevoj pri Šentvidu na zahodu pa vse do Trojan na vzhodni strani, kjer meji s Savinjsko dolino. Tu je potekala tudi stara deželna meja med Gorenjsko in Štajersko.

Značilna podolgovata izoblikovanost ozke doline Črnega grabna, ki v dolžino meri dobrih 20 km, v širino pa povprečno le 4 km, je preprečevala nastanek enega središča, ki bi bil družbenopolitični, gospodarski in kulturni center. Zato so v teku zgodovine nastala številna gručasta naselja ob prometni poti skozi Črni graben kot so: Prevoje pri Šentvidu, Šentvid pri Lukovici, Lukovica, Krašnja, Blagovica, Šentožbolt in Trojane. Številne vasi z zaselki in samotne kmetije pa so se razvile na severnem bregu Radomlje: Rafolče, Zlato polje, Koreno, Krajno brdo, Češnjice... Vodno energijo Radomlje so pogosto uporabljali za pogon mlinov in žag, vendar je danes žal večina od njih propadla.


Zemljevid: