LAS Srce Slovenije - Razvojni utrip podeželja

145

V Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici je v torek, 14. februarja 2012, potekala okrogla miza, ki jo je organizirala Lokalna akcijska skupina (LAS) Srce Slovenije. Namen srečanja je bila predstavitev izvajanja programa za razvoj podeželja v okviru pobude Leader ter izmenjava izkušenj za povečanje učinkovitosti lokalnih akcijskih skupin. LAS Srce Slovenije, ki je sicer ena izmed 33 tovrstnih skupin v Sloveniji, obsega občine Dol pri Ljubljani, Kamnik, Litija, Lukovica in Šmartno pri Litiji. Upravljavec LAS, Center za razvoj Litija, skrbi za tehnično podporo delovanju.

V razgovoru za okroglo mizo so udeleženci izpostavili nekaj dosežkov v prvih petih letih izvajanja programa Leader in povedali, kaj od njega pričakujejo v prihodnje. Dr. Marija Markeš, vodja sektorja za podeželje na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je poudarila, da je Leader nadaljevanje tistega, kar je bilo doseženo že pred tem v programu CRPOV, po letu 2013 pa ne bo bistveno drugače, saj se bo delo nadaljevalo; upati je kvečjemu, da bo še boljše. Breda Kovačič, vodja Leader pisarne na Ministrstvu za kmetijstvo in okolje, je poudarila, da Leader ni kup denarja, ki ga ministrstvo deli po svoji presoji in milosti, temveč so bistvene izvirne in dejavne pobude »od spodaj«, ki jim Leader stopi nasproti in jih podpre. Željko Savič, predsednik LAS Srce Slovenije, je na kratko orisal spodbudne dosežke LAS, ki ni osrednja v Sloveniji le po zemljepisni legi, temveč hoče to postati tudi po dejanjih. Franci Rokavec, župan občine Litija, je povedal, kaj Srce Slovenije pomeni za občine, na območju katerih deluje, in obratno, da ga občine podpirajo, ker so vidni konkretni rezultati na terenu. Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, je orisala širši lokalni razvojni kontekst, v katerega je LAS umeščen. Povedala je, da je ustanovitev LAS Srce Slovenije v letu 2007 kot javno-zasebno partnerstvo pomenilo nadgradnjo povezovanja in novo dimenzijo razvoja območja Srce Slovenije. Dr. Andreja Borec s Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, je povedala, kako delovanje LAS v okviru pobude Leader spremlja stroka ter izpostavila, da LAS Srce Slovenije na podlagi njihovih raziskav na področju lokalne samooskrbe s hrano izstopa po uspešnosti. Goran Šoster, predsednik Društva za razvoj slovenskega podeželja, je umestil delovanje slovenskih LAS v evropski kontekst, v katerega smo se vključili razmeroma pozno, a se uspešno soočamo z evropsko »konkurenco«.

Na srečanju v Lukovici so bili predstavljeni tudi nekateri primeri dobrih praks uspešno izvedenih projektov, ki so bili sofinancirani s sredstvi Leader. Predstavljeno je bilo povezovanje v mrežo za lokalno samooskrbo s hrano v Srcu Slovenije, ki jo koordinira zadruga za razvoj podeželja Jarina. Združenje ekoloških kmetov iz Lukovice je predstavilo projekt, preko katerega so vzpostavili ekološki zbirni in distribucijski center za eko zelenjavo v Lukovici. Članice Aktiva žena Plamen iz Dolskega so si uspele opremiti skupni družabni prostor in ga opremiti s pohištvom za predavalnico in skupno kuhinjo. Turistično društvo Tuhinjska dolina je nadgradilo ponudbo obstoječih pešpoti in izboljšalo turistično ponudbo Tuhinjske doline. S podporo sredstev LAS Srce Slovenije se je razvila tudi ideja o naselju pasivnih hiš za poskusno bivanje na Veliki Preski.


Doslej je bilo podprtih že 62 projektov, ki prispevajo k boljši kakovosti življenja na območju v skupni vrednosti 1.130.000 evrov. Prijavitelji projektov so večinoma društva, podjetniki, pa tudi posamezniki, ki s svojimi projekti v skupnost vnašajo dodano vrednost. Poudarek je na trajnostno naravnanih projektih, ki imajo v ozadju tudi podjetniški pristop pri nadaljnjem trženju in razvoju.

Doseženi pomembnejši rezultati projektov LAS »Srce Slovenije« 2007-2011:

  • 1.130.000 EUR lansiranih sredstev Leader in razvojnih občinskih sredstev lokalnega sofinanciranja;
  • 62 podprtih projektov v obdobju 2008-2011: prijavila so se večinoma društva, nekaj podjetij, posameznikov (kmetje), javne inštitucije (npr. knjižnica);
  • v konzorcijsko pogodbo povezanih 30 partnerjev iz javnega, zasebnega in civilnega sektorja;
  • 140 organiziranih dogodkov;
  • 5 novih delovnih mest;
  • 110 izdanih različnih tiskanih gradiv;
  • 15 obnovljenih prostorov za izvajanje kulturnih dejavnosti ter urejenih/opremljenih turističnih točk (Muzej premoderne umetnosti, zbirka savskih prodnikov, Terme Snovik, Kolesarska točka Vegov hram, Zdravilni gaj Tunjice, Kolesarska točka Vidic, društveni prostori KUD FS Javorje, otroško igrišče Češnjica, žganjeteka, Otroško igrišče ŠRC Reka...);
  • 173 organiziranih usposabljanj, delavnic ali svetovanj z 1.345 udeleženci;
  • 65 vključenih lokalnih promotorjev in vodičev;
  • 65 vključenih ponudnikov in 15 novih kupcev v sistem lokalne samooskrbe s hrano;
  • 12 nakupljenih koles (1 prikolica za kolesa, navigacija za kolo);
  • 3 podprte blagovne znamke (Srce Slovenije, Živa voda, Zakladi Črni graben);
  • 7 razvitih novih turističnih programov;
  • 7 kmetij, vključenih v eko kmetijstvo;
  • 12 registriranih nosilcev dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.