III. festival čebelarske pesmi Lukovica 2018

Ljubitelji petja so ponovno prišli na svoj račun tokrat že na tretjem festivalu čebelarske pesmi, ki sta ga pripravila Občina Lukovica in čebelarska zveza Slovenije. Vezni tekst nam je z lepo besedo podajala Nataša Lilek,  strokovni spremljevalec festivala pa je bil  profesor Tomaž Habe, ki je bedel nad izvedbami pesmi in na koncu podal oceno nastopov posameznih zborov. Zanimivo prireditev polno petja so izkoristili še za podelitev priznanj čebelarjem, ki so v letošnjem letu skupaj z njihovimi čebelami pridelali najbolj tipične vrste medu in se uvrstili na državno ocenjevanje medu. Podelili so tudi licence novim preizkuševalcem, a o tem malce kasneje. Kot prvi je za govorniški oder stopil župan Matej Kotnik, ki je svoj nagovor začel s svetim Ambrožem, ki je ravno ta dan slavil in o tem, da je imel kar 200 panjev čebel. A je nato to popravil in povedal resnico, da je postal zavetnik čebelarjev zato, ker je tako lepo govoril, kot da bi med tekel. Spomnil nas je, kako lepo skladbo je napisal Lojze Slak o čebelicah in na koncu izdal skrivnost, kako je ta pesem, ki nam je zelo ljuba, nastala. Obenem se je dotaknil današnjega prazničnega dne, ko pojemo o ljubezni, pijači, o nogometu in imamo tudi pogrebne in Marijine  pesmi. Ne sme manjkati niti čebelarskih pesmi, ki jim je namenjen današnji večer. Zaželel si je, da bi pesmi govorile tudi o medu in bi lahko pesem Jože prinesi mi rože zvenela tudi Jože prinesi mi kozarec medu. Festivalu je na koncu zaželel še veliko uspeha in da bi še dolgo prepevali o čebelicah in čebelarjih, da dodam še o čebelarkah, saj so tudi one del skupnosti, a se o njih bore malo govori in piše.   

Uvodne besede so pripadale tudi predsedniku ČZS  Boštjanu Noču, ki se je v  pozdravnih besedah dotaknil današnjega dne z druge strani. Po pozdravu aktualnega župana in nove županje, pevcev in pevk ter svojih sodelavcev je spregovoril o razočaranju, ki ga je ta dan doživel v hramu demokracije, ko so imeli kulturni program z več tujimi skladbami kot domačimi. Zavedanje pomena slovenske besede je tudi glasilo Slovenski Čebelar, ki že leta ozavešča o čebelarjenju in čebelah v našem domačem jeziku. Kajti  tudi naše čebele so del slovenske kulture in identitete na kar smo lahko ponosni. Prenesel je tudi pozdrave ministrice, ki je v 15 minutah slišala, kar bi čebelarji radi in bo imela kar veliko za premisliti, kaj je tokrat obljubila. Obenem se je za realizacijo številnih projektov zahvalil Mateju Kotniku in pozdravil novo županjo Olgo Vrankar ter ji zaželel dobro sodelovanje občine in ČZS. Nato smo se predali užitkom pri poslušanju čudovitih pesmi in kot prve so nastopile pevke dramsko pevske skupine Zarja iz Ajdovščine. Ta skupina poleg igranja kratkih igric, ki se na šaljiv način dotaknejo vsakdanjega življenja, najraje prepeva. V svoji 13. letni poti prepevanja, igranja in druženja nizajo uspehe na tekmovanjih, notranjosti človek pa se še posebej dotaknejo nastopi, ko prepevajo za Slovence v tujini, starostnikom v domovih, invalidom ter na različnih proslavah. Tuje pa jim ni niti sodelovanje z mladimi. Radi se predstavijo s predstavo, ki jo sami napišejo, režirajo in izvedejo. Najraje pa se posvetijo ljudski pesmi, da ta le ne bi utonila v pozabo. Uspešno sodelujejo tudi s ČD Ajdovščina, saj velikokrat popestrijo in obogatijo njihova srečanja. Pod vodstvom zborovodkinje gospe Marije Terčelj so nam zapele Čebelarsko himno - avtor besedila Franc Šivic, avtor glasbe Slavko Avsenik, Iz stolpa sem - avtor besedila Gustav Ipavec, avtor glasbe Jože Leskovar in Vse tičice lepo pojo - belokranjska ljudska. Člane okteta Zven, ki so nastopili kot drugi, že od leta 1999 združujeta iskreno prijateljstvo in pripadnost bogati pevski tradiciji slovenskega naroda. Čas skupnega pevskega ustvarjanja je izoblikoval obsežen oktetov repertoar s posebnim poudarkom na slovenski ljudski pesmi v tematsko zaokroženih sklopih, ki zajemajo in obujajo številne manj znane ali pozabljene slovenske pesmi. Doživeto in iskrivo zapete planinske, napitniške, božične, Marijine, liturgične, ljubezenske, stanovske, vojaške, pesmi slovenskih protestantov in druge tematike slovenskega narodnega okolja so del oktetovega prispevka k ohranjanju slovenske pevske kulturne dediščine. Oktet vsako leto pripravi tudi premierni Martinov koncert v Črnučah. Nastopali so širom Slovenije, pri Slovencih v zamejstvu in v Avstraliji. Oktet je v letu 2006 izdal zgoščenko z naslovom Majolka bod' pozdravljena, na kateri so slovenske napitniške in ljubezenske pesmi. V letu 2014, ko je oktet praznoval 15 let skupnega delovanja, je izšla dvojna zgoščenka z naslovom S pesmijo od Porabja do tržaške obale. Pod vodstvom zborovodje  Vinka Jagra so nam zapeli Tri leta bom kopal - ljudska, avtor priredbe Oskar Dev, Pomladni pozdrav - avtor besedila Cvetko Golar, avtor glasbe Ubald Vrabec in Rožice cvetijo - ljudska, avtor priredbe Slavko Mihelčič. Že 44 let deluje moški pevski zbor Polšnik, ki je nepogrešljiv člen in nosilec kulturne dejavnosti v živahni skupnosti, ki preseneča z odmevnimi prireditvami v kraju in drugod. Zbor deluje v okviru KD Pavle Voje. Popestrijo različne prireditve, proslave, srečanja pa tudi slovesa. Gostujejo po Sloveniji in tujini, pripadnost pa utrjujejo tudi z organizacijo pevskih vikendov v toplicah ali na planinskih pohodih kamor povabijo tudi svoje družinske člane. Širok spekter zborovskih pesmi omogoča primernost nastopa ob vsaki priliki. Od lanskega leta pojejo tudi pesmi domače ustvarjalke Vide Sladič, kateri smo prisluhnili tudi na prireditvi. Pod vodstvom zborovodje Žige Torija se nam je zbor Polšnik predstavil s pesmimi V sončnem jutru - avtor glasbe Rudi Bardurfer, Pomladni pozdrav - avtorica besedila Cvetka Golar, avtor glasbe Ubald Vrabec, Čebelar - avtorica besedila in glasbe Vida Sladič, avtor priredbe Nejc Grm. Trbojske ljudske pevke prepevajo že 12 let, na Festivalu čebelarske pesmi so tokrat  že drugič. Prihajajo iz vasi Trboje v občini Šenčur. Prepevajo narodne in ponarodele pesmi. V letošnjem letu pa so izdale tudi samostojno zgoščenko, katero so pred kratkim predstavile na samostojnem koncertu v Trbojah. Trbojske ljudske pevke, ki delujejo pod okriljem KUD Simon Jenko iz Trboj, so pod vodstvom zborovodkinje  Nevenke Vidmar zapele  pesmi V majhni planinski vasici - ljudska, avtorica priredbe Mara Vilar, Svetlo sonce se je skrilo - ponarodela, avtor glasbe Anton Martin Slomšek, avtor priredbe France Cigan in  Deklica zajemala z vedrom vodo - ljudska. Za predah med petjem so tudi letos podelili v sklopu 3. festivala čebelarske pesmi licence novim preizkuševalcem medu ter priznanja čebelarjem, ki so se z vzorci pridelanega medu uvrstili na državno senzorično ocenjevanje. Kdo so tisti, ki imajo sanjsko, sladko službo, za katero se je treba zelo potruditi, je zbranim razložila dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete, na kateri so kandidati opravili izobraževanje. Na kratko nam je razložila, kaj morajo in kaj so se naučili novi preizkuševalci tudi z zavezanimi očmi in kako poteka šolanje za to delo. Poleg nje se je podelitve licenc udeležil tudi  predsednik ČZS Boštjan Noč, ki je vsakemu novemu preizkuševalcu z veseljem stisnil roko. Licenco za opravljanje pooblaščenih nalog preizkuševalca medu so tako prejeli Andrej Bergoč Silvo Božičko, Jožef Jenko, Uroš Kovač, Vesna Lokar, Mitja Smrdelj, Egon Surina, Maja Ivana Smodiš Škerl, Darja Šolar, Janez Vertič in Branko Valenčak. Poleg iskrenih čestitk za nov naziv so jim zaželeli še uspešno delo. Podelitev priznanj so začeli  s razglasitvijo najboljših letošnjih vrst medu, kajti vsako leto se najboljši slovenski vzorci medu iz slovenskih in mednarodnih ocenjevanj uvrstijo na državno senzorično ocenjevanje medu. Ocenjevanje se izvede, če se na državno tekmovanje uvrstijo vsaj trije vzorci medu iz iste kategorije. Letos je strokovna komisija pod vodstvom dr. Mojce Korošec iz Biotehniške fakultete ocenjevanje izvedla v 4 kategorijah, in sicer kategoriji akacijev, cvetlični, lipov in gozdni med. O tem, kakšen je letošnji med, je spregovorila dr. Mojca Korošec, ki je povedala, da o tem, kakšen je med, najbolje vedo čebelarji in da je bila letos bera raznolikih medov zelo velika. Izbrati najboljšega pa je zelo težavna in odgovorna naloga, a vendar smo prejeli kar nekaj zmagovalnih medov. Obenem je čebelarje povabila, da se lahko uvrstijo na državno senzorično ocenjevanje medu. Ker je slovenski med nekaj posebnega, lahko čebelarji sodelujejo tudi v shemah višje kakovosti. Vse informacije o tem  pa dobijo na Čebelarski zvezi Slovenije. V kategoriji akacijev med so se za naziv državnega prvaka potegovali trije čebelarji. Tako je priznanje za tretje mesto na državnem senzoričnem ocenjevanju prejel med Cvetka Komica iz Dobrove v Brdih, drugo mesto Milan Lisjak iz Branika in prvo mesto Peter Kolar iz Ptujske Gore. V kategoriji cvetlični med so bila priznanja podeljena takole. Zahvalo za sodelovanje na državnem senzoričnem ocenjevanju medu v kategoriji cvetlični je prejel Milko Jurinčič iz Marezig. Tretje mesto je zasedel med Vladimirja Trohe iz Izole. Drugo mesto Štefan Friša iz Spodnje Velke in prvo mesto in naziv državnega prvaka v kategoriji cvetlični med je prejel Zdravko Istenič iz Bovca. V kategoriji lipov med je zahvalo za sodelovanje prejel  Zvonko Žamut iz Lenarta, tretje mesto Boris Marc iz Nove Gorice, drugo mesto  Dušan Arčon iz Vipave in prvo mesto in naziv državnega prvaka v kategoriji lipov med je prejelo Čebelarstvo Klemenčič iz Škofje Loke. V kategoriji gozdni med je tretje mesto prejel Miran Blažko iz Ajdovščine, drugo mesto Trajče Nikoloski iz Ljubljane. Prvo mesto in naziv državni prvak v kategoriji gozdni med je pripadlo Čebelarstvu Boštjan in Antonu Noč iz Žirovnice. Po številnih besedah in izrečenih pohvalah se je prireditev nadaljevala s pesmijo, in sicer so kot predzadnji nastopili vrli fantje in možje Kulturnega društva Radomlje. Moški pevski zbor Radomlje združuje ljubitelje petja z namenom  ohranjanja in širjenja kulture zborovskega petja ter posredovanje teh kulturnih vrednot svojemu okolju. Zbor neprekinjeno deluje že 49. leto. V zboru se družijo pevci iz Radomelj in okoliških krajev ter Kamnika. Repertoar zbora obsega dela slovenskih in tujih avtorjev, umetno, duhovno in narodno pesem. Zbor je zelo aktiven in z veseljem kulturno obogati program vsakovrstnih prireditev in komemoracij na radomeljskem področju ter širši in daljni okolici ter v tujini. Sodeluje s prijateljskimi pevskimi zbori in z njimi izmenjuje nastope. Redno sodeluje na Območnih srečanjih odraslih pevskih zborov in na republiških revijah obrtniških pevskih zborov in vsako leto organizira že tradicionalen letni koncert. Zbor vodi zborovodja Primož Leskovec in tokrat so se predstavili s  pesmimi Čebelar - avtor glasbe Lojze Slak, Prišla bo vigred - koroška ljudska, avtor glasbe Tomaž Habe, Čez zelene trate - avtor glasbe Zvonko Čemažar, avtorja priredbe Vili in Slavko Avsenik. Kot zadnji so nastopili čebelarji, kajti med njimi so tudi  navdušeni pevci in tako je na pobudo Čebelarske zveze Slovenije nastal zbor, ki deluje v okviru Čebelarske zveze Slovenije in nastopa ob različnih čebelarskih prireditvah. Ob spodbujanju in podpori vodstva Čebelarske zveze Slovenije se je v mesecu aprilu 2015 prvič zbrala skupina pevcev. Poimenovali so se Komorni moški zbor Čebelarske zveze Slovenije. Pevci prihajajo iz različnih krajev Slovenije in kot pravijo so postali pravi prijatelji. Prvi nastop so imeli v kulturnem programu slovenskega čebelarskega praznika v Cerknici, redno se udeležujejo območnih revij odraslih pevskih zborov, nastopili pa so na prvem in drugem festivalu čebelarske pesmi in na različnih čebelarskih prireditvah. Letos so javno nastopili ob prvem praznovanju Svetovnega dne čebel ob čebelarskem prazniku v Žirovnici. Komorni moški zbor Čebelarske zveze Slovenije postopoma dopolnjuje program svojega dela pod strokovnim vodenjem zborovodje in z vztrajnim delom pevcev posega tudi po zahtevnejših skladbah. Komorni moški zbor Čebelarske zveze Slovenije se nam je pod vodstvom zborovodje  Aleša Sedušaka predstavil s pesmimi o čebelicah in planinah, in sicer s pesmijo Čebelar -  avtor glasbe Lojze Slak, avtor priredbe Tomaž Habe, Planinska - avtor glasbe Anton Foerster, Barčica - primorska ljudska. Besede o tem, kako je zvenelo, je podal profesor Tomaž Habe, ki je vsakemu od zborovodij povedal, kaj je narobe in kje se še da izboljšati.  Dodal je še misel, ki nam je vsem dobro znana in pravi, da nam  na odru  gre zelo  težko v gostilni pa zapojemo kot slavčki, sam dodajam le to, da so tam note v tekočem stanju. Na koncu so podelili še zahvale sodelujočim zborom. Te sta podelila podpredsednik ČZS  Marko Alauf in dosedanji župan občine Lukovica  Matej Kotnik. Zahvale sta bili deležni tudi napovedovalka Nataša Lilek in Barbara Dimc, ki je imela v rokah vse niti organizacije. Ne pozabimo, da nas pesem spremlja vse življenje, v nas prebuja spomine na otroške dni, dneve ljubezni, žalosti pa tudi veselja, radosti. Prebuja nam čustva in občutke. Naj nas pesem spremlja vse do že IV. festivala čebelarske pesmi Lukovica 2019. A pesem ta dan ni potihnila, le lokacijo je zamenjala, kajti vsi skupaj so se odpravili  v Gostišče Furman, kjer se je pesem slišala še dolgo v noč.