Vidov sejem v Šentvidu pri Lukovici

Pa se sliš od svetga Vida zvon se je tokrat slišalo pred otvoritvijo Vidovega sejma v Šentvidu pri Lukovici. Nato je napočil svečani trenutek blagoslova in krsta piva in že malce zatem smo prisluhnili  Godbi Lukovica, ki nas je razveselila s svojim igranjem. Zanimivo, da so tokrat blagoslovili in krstili pivo in ko se človek vpraša, kako gredo skupaj pivo in češnje, se malce zamisli. A če znan pregovor pravi, da je sveti Vid češenj sit, zanj velja tudi to, da je zaščitnik lekarnarjev, gostilničarjev, pivovarjev, vinogradnikov, bakrorezcev, plesalcev in igralcev, mladine in domačih živali. In tako gredo skupaj tudi pivo in češnje. Sicer je bilo hladno pivo – ja, kar vroče je bilo na nedeljo – možno dobiti v ličnih kriglah – kozarcih za pivo z znakom organizatorja sejma TD Sveti Vid. Ideja, vredna posnemanja, saj je poleg uporabnosti obenem še lep spomin.
A ni bilo vroče samo ozračje, posebno vroče je bilo ob kotlih, kjer se je kuhal golaž. In to takšen, seveda, ko je bil do konca kuhan, da je bilo še prste za obliznit. Z malce pomanjkanja izkušenj o izgledu "kuhinje" je najboljši golaž skuhala Prevojska mladina, a zaradi aranžerstva zasedla šele odlično drugo mesto za Porednicami. Razjarniki so se tokrat zadovoljili s tretjim mestom, a ne nameravajo obupati, saj vedo, da kar pride izpod njihove kuhe, je več kot odlično.
Poleg češenj in kuhanja golaža smo si na sejmu lahko ogledali še stare obrti ter na stojnicah kupili razne pridelke, izdelke domače obrti in ostale kakovostne izdelke. Priznati moramo, da je to eden redkih sejmov, kjer ni nikakršnega balasta ali kiča. Ko v cerkvi odzvoni poldne, je na vrsti vlečenje vrvi med ekipami iz občine Lukovica. Tokrat je malce pomlajena ekipa Vrbe povrnila sloves izpred nekaj let in ponovno zmagala. Svoj prostor pod soncem so v Vidkovi deželi našli tudi najmlajši in so tam uživali, medtem ko so starši pokušali pivo, si ogledovali kuho ali le barantali na posameznih stojnicah. Vidov sejem je za nami in zapišemo lahko le »dobrodošli prihodnje leto v Šentvidu pri Lukovici na Vidovo.«

Besedilo in foto: Drago Juteršek