RAZSTAVA FOTOGRAFIJ »BRDO V BARVAH«

V petek, 7.2.2020, je po osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku v prostorih Pungartnikove hiše v Lukovici potekalo odprtje razstave fotografij avtorice Kristine Galun »Brdo v barvah«.

 

Županja mag. Olga Vrankar je uvodoma predstavila avtorico razstave Kristino Galun, ki je bila kar 15 let vodja Knjižnice dr. Jakoba Zupana v Šentvidu in v tem obdobju ne samo dobro spoznala zgodovino kraja in ljudi, temveč pri svojem delu tudi raziskovala okolico, kjer jo je očarala zgodovina Brda, predvsem pa bogata kulturna dediščina Črnega grabna. Pri tem raziskovanju so nastale fotografije, ki prikažejo mnogo več, če zgodovino kraja in odlomke lokalnih piscev, ki jih je avtorica priložila k fotografijam, povežemo s samo fotografijo. Brdo zaznamujejo grad Brdo z detajli grajskega parka z drevoredoma in ribnikom ter mogočne platane.

 

Kristina Galun je v svojem nagovoru obiskovalcem poudarila pomen slovenskega kulturnega praznika ne le po največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, temveč po vseh ustvarjalcih, z vseh področij, ki s svojim delom prispevajo k razvoju kulture. Tako z območja občine Lukovice ni pomemben samo velikan, pisatelj Janko Kersnik, ki ga vsi poznamo, temveč tudi tisti, ki so se morda na poti skozi Lukovico le ustavili, tu preživeli le delček svojega življenja ali pa tu prebili vse svoje življenje. Prav tako je poudarila pomen branja med ljudmi in knjige kot take ter opozorila na izjemno delo, ki ga opravljajo knjižnice, ki so ene izmed najpomembnejših kulturnih in izobraževalnih središč vsake napredne države. Treba je spodbujati bralno kulturo in za ta namen zagotavljati tudi potrebna sredstva. »Če ne bomo brali, nas bo pobralo!« je dejal že pokojni Tone Pavček. Svojo razstavo fotografij pa je povezala z opisom Frana Levca, literarnega zgodovinarja in učitelja našega pisatelja Janka Kersnika: »Veliko gradov poznam na Slovenskem, a nobenega ne, ki bi imel lepšo lego in krasnejšo okolico, kakor brdski grad. Kamor se ozreš, prijazne vasi, lepe cerkve in bele ceste, temni gozdovi, zeleni travniki, bogato polje, šumeči potoki, zadaj pa snežno beli Grintovec-zares, to je lep kraj. In prostorni grad sam... s širokimi hodniki na vseh štirih notranjih straneh razburja to mlado fantazijo.«

 

V nadaljevanju je avtorica razstave predstavila tudi kopije starih razglednice iz naših krajev. Originale razglednic, ki so bile odposlane več kot 100 let nazaj hrani Knjižnica Domžale v svoji domoznanski zbirki. Avtorica razstave je v Knjižnici Domžale odgovorna tudi za domoznanstvo, ki pokriva vsa področja človekovega ustvarjanja in védenja na določenem geografskem območju. V okviru tega je na portalu Kamra objavila zgodbo Grad Brdo pri Lukovici z okolico. Pri tej zgodbi so nastale tudi fotografije z razstave. Zgodbo, ki jo je obogatila s pomočjo gospe Ive Skušek, vnukinje Janka Kersnika lahko na spletu najdete na povezavi: https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/grad-brdo-pri-lukovici-spomini-ive-skusek-vnukinje-pisatelja-janka-kersnika.html. Kamra je digitalna zbirka kulturne dediščine slovenskih pokrajin. Je spletno mesto, ki združuje digitalizirane vsebine s področja domoznanstva v knjižnicah in drugih lokalnih kulturnih ustanovah. Vsebine Kamre so predstavljene kot zgodbe, s spremnimi besedili ter pripadajočimi digitaliziranimi objekti in metapodatki. Na Kamri spoznavamo zgodbe, ki so za neko območje značilne, zanimive in v interesu lokalne skupnosti kot na primer: predstavitve lokalnih avtorjev oz. znamenitih oseb, dokumenti in fotografije značilnih lokalnih društev, razglednice krajev iz različnih časovnih obdobij, dela lokalnih umetnikov, njihove biografije, katalogi razstav, znamenite zgradbe, zgodbe ljudi, ki so v njih živeli in še marsikaj drugega. Več o Kamri si lahko preberete tudi na: https://www.kamra.si/.

 

V nadaljevanju je Kristina Galun predstavila še eno plat kulture in svoj talent, saj je preko kamišibaja predstavila in zapela pesem Ferija Lainška »Ne bodi kot drugi«. Kamišibaj je posebna oblika pripovedovanja zgodb ob ilustracijah, ki so vložene v lesen oder, imenovan butaj. Pripovedovalec (kamišibajkar) ob pripovedovanju menja slike, ki prikazujejo dogajanje v zgodbi. Kristina Galun je s pesmijo in samim kamišibajem očarala obiskovalce.

Razstava je bila na ogled obiskovalcem tudi v soboto, 8.2. in v nedeljo, 9.2.2020, med 8. in 13. uro. Obiskovalci so bili nad samo razstavo navdušeni, kar smo razbrali tudi iz knjige vtisov.

 

Občinska uprava

Foto: Rok Majhenič in Kristina Galun