Križnikov festival ponovno na Trojanah

Gašper Križnik in njegovo delo

Drugi vikend v juniju je za mnoge priložnost, da prisluhnejo zgodbam in dobrim pripovedovalcem v prijetnem okolju Motnika, kraja, kjer je živel in pravljice zbiral Gašper Križnik. Pripovedovanje pa živi tudi v okoliških krajih, kamor je Gašper Križnik hodil na čevljarsko štero, kot se je reklo včasih delu na domovih. Motnik se namreč povezuje tudi s Trojanami in Vranskim.

Križnik je eden najbolj znanih zbiralcev slovenskega ustnega izročila druge polovice 19. stoletja. Zapisoval je pravljice, ki so mu jih v Motniku, na Vranskem in okolici pripovedovali berači, hlapci, delavci, bivši vojaki, vajenci, stari, mladi, kmetje, gospodinje, obrtniki. Njihovi glasovi so se ohranili v Križnikovih zapisih, ti pa na Inštitutu za slovensko narodopisje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU). Čeprav je Križnik za časa svojega življenja kot samouk in zbirateljski navdušenec veljal za posebneža, je njegovo delo kronala knjiga Sveti Coprijan : pravljice, povedke in drugo pripovedno izročilo iz Motnika in okolice (Knjžnica Franceta Balantiča in ZRC SAZU, 2020). Njegovi zapisi so ohranili živo govorico in pripovedni slog ustnega slovstva Motnika in okolice ter predstavljajo slikovit in pester prikaz kulture pripovedovanja tistega časa v osrednjem slovenskem prostoru.

Križnikov pravljični festival Jenkret je biv je posvečen temu Motničanu.

Letošnja rdeča nit: medgeneracijsko sodelovanje

Vsako leto ima Križnikov festival vsebinsko rdečo nit, ki povezuje pripovedovalske in spremljevalne dogodke. Letošnja rdeča nit je medgeneracijsko sodelovanje. Svetovna in domača pravljična dediščina je bogata z zgodbami o starih modrecih, pametnih starkah, pogumu in medsebojni pomoči starih ljudi, pa tudi o spoštovanju, pomoči in povezovanju različnih generacij. Zato se bomo posvetili tudi industrijski dediščini s pripovedovanjem zgodb iz časa  industrijskega razcveta z naslovom Fabrške zgodbe in sicer v sodelovanju s KD Priden možic. Letošnja delavnica nosi naslov Moje korenine, na kateri bo Tina Petek Steinbucher, predsednica Slovenskega rodoslovnega društva, skupaj z udeleženci odkrivala osnove rodoslovja in izdelavo družinskega drevesa, saj nas vse zanima življenje naših prednikov. Tudi tema letošnjega likovnega natečaja je takšna, saj nosi naslov MODROST IZ RODA V ROD. Z razpisano temo želimo opomniti na pomen sobivanja različnih generacij. Vsako leto dobimo kar precej risb iz lukovških osnovnih šol.

Dogodki

Letos načrtujemo kar 14 dogodkov v Kamniku, Motniku, na Vranskem, v Taboru in na Trojanah. V Kamniku se bomo s Fabrškimi zgodbami, ki bodo 5. 6.,  posvetili industrijski dediščini, na Vranskem in na Taboru bodo domačini in domačinke iz KD LiVra pripovedovali svoje zgodbe. V petek, 7. 6., bo v Motniku pripovedovanje za odrasle Jenkret je biv, na katerem bodo uveljavljeni pripovedovalci in pripovedovalke umetnost pripovedovanja delili z vedno množičnim občinstvom. Večer bomo zaključili s koncertom The Brincl Band. V petek in soboto bo potekala delavnica Moje korenine s Tino Petek Steinbucher. Spoznali bomo osnove rodoslovja in izdelavo družinskih dreves. Ne delavnico se je potrebno prijaviti.

V Motniku nas čaka v soboto, 8.6., tudi pestro pripovedovalsko popoldne, veliko družinskih aktivnosti in glasba. Že tradicionalno pripovedujejo tudi domačini, tokrat nam pripravljajo dogodek z naslovom Jenkret je biv en stari Križnik, na katerem pa bodo nastopili tako zelo mladi kot malo starejši pripovedovalci in pripovedovalke.

Vse skupaj pa bomo zaokrožili s dogodkom, ki je lani zbudil kar nekaj zanimanja: Jenkrat sta dva …: žgečkljive zgodbe z vsega sveta.

Na Trojanah

V soboto, 8. 6., se bomo dopoldne na Trojanah družili z Boštjanom Gorencem, Anžetom Slano in Domnom Flerinom. Dogodek podpira občina Lukovica in županja Olga Vrankar se nam vedno pridruži s pozdravom. Boštjan Gorenc je že pred leti predlagal, da festival razširimo tudi na Trojane, kjer zdaj živi, in s povezovanjem obogatimo sodelovanje in življenje sosednjih krajev.

Boštjan nas bo tokrat le pozdravil, potem pa bo prizorišče prepustil gostoma iz Kamnika in pripovedovalski predstavi Boj med žabami in mišmi. V starih časih in v stari Grčiji se je v nekem ribniku odvijal spopad med žabami in mišmi, med vodo in kopnim. Vsaka stran je mrzlično branila svojo čast. Če hočemo vedeti, kako se je to končalo, moramo priti na dogodek. Idejna zasnova in priredba besedil so delo Anžeta Slane, profesorja slovenščine na OŠ Stranje.

Pravljična hiša – vedno nekaj novega

Iz razstave Za devetimi gorami, ki je na Ljubljanskem gradu predstavljala pregled slovenske pravljične dediščine od motivov do avtorjev, zapisovalcev, ilustratorjev in knjižnih izdaj, je nastala Pravljična hiša. V svoje prostore bo od zdaj naprej na stalno razstavo vabila mlade in stare. Razstavljeni bodo panoji in predmeti, ki bodo upodabljali znane pravljice in nas tudi z interaktivnimi dejavnostmi spoznavali s tem delom kulturne dediščine. Posebno mesto bo imel na razstavi tudi Gašper Križnik. Avtorici razstave sta Anja Štefan in Irena Matko Lukan.

Odprtje Pravljične hiše bo v soboto, 8. 6., ob 19h.

Za konec

V pravljici Pšenica – najlepši cvet se srečamo s krutim kraljem, ljubečim sinom in starim, nemočnim, a modrim očetom. Kralj je ukazal pobiti vse stare ljudi, ki ne morejo delati. Motiv gerontocida ali izpostavljanja nemočnih in starih ljudi v časih lakote in pomanjkanja je v svetovnih pravljicah pogost, a na koncu se vedno izkaže, da prav stari ljudje rešujejo najtežje uganke in da s svojo modrostjo pomagajo družbi, da preživi kot celota. Ali kot pravi zaključek naše pravljice: »Kralja je ganila iskrena otroška ljubezen in dejal je mladeniču: “Moj dragi prijatelj, ker si to storil, si mi še dvakrat ljubši kot doslej. Pokazal si, da imaš žlahtno in hvaležno srce. Meni pa si odprl oči. Spregledal sem in spoznal, kako potrebne so nam modrost, izkušenost in znanje starih ljudi, čeprav ne morejo več delati.” Od danes naprej naj velja: Vsak naj se do starih ljudi spoštljivo obnaša! Sinovi in hčere pa naj bodo svojim staršem hvaležni in naj skrbe zanje do poslednje ure njihovega življenja.«

Informacije o festivalu vam lahko posredujejo:

Breda Podbrežnik Vukmir (breda.podbreznik@kam.sik.si, 031 312 214)

Mateja Keber (mateja.keber@kam.sik.si – informacije za medije)

Zehra Bečiragić (zehra.beciragic@kam.sik.si – delavnica)

Nina Semprimožnik (040 884 556 – Pravljična hiša, družinske dejavnosti)