Stari trg v Lukovici

Lukovica pri Domžalah je gručasto naselje z zaselkoma Podpečjo in Selom. Leži med Gradiškim gričem (488 m n.v.) na jugu in Podpečjo z velikim kamnolomom na severu.

Stari trg v Lukovici obdajajo hiše iz furmanskih časov, ko je bila Lukovica pomemben prehoden kraj. V samo občinsko središče Lukovico prispemo tako, da na avtocesti Ljubljana – Celje izberemo izvoz Lukovica.

Nedaleč stran od trga Lukovica v Podpeči stoji zgradba Stare pošte, najstarejša poštna postaja na poštni poti med Ljubljano in Gradcem. Naselje je l. 1995 postalo občinsko središče, v katerem so poleg upravne zgradbe tudi zdravstveni dom, pošta, trgovina, gasilski dom, tehnični pregledi in kulturni dom Janka Kersnika.

V letu 2007 obnovljen Stari trg še vedno ohranja duh nekdanjega trškega jedra iz 19. stoletja. Na Starem trgu v Lukovici se odvijajo prireditve ob občinskem prazniku 4. septembru ter kramarska sejma: Peregrinov (spomladi) in Lukov (jeseni) sejem, kjer lahko kupite tudi dobrote znamke Zakladi Črni graben.

Ob živahnem življenju v Lukovici, ki so ga narekovali uradništvo (v službi na bližnjem Brdu), kot tudi stranke, ki so prihajale v Lukovico po opravkih, ponuditi veliko več. Pri Slaparju so mladega Martina Vevra s tem namenom poslali v graške šole, ki se je poročil z Marijo Škofic iz Mengša. Slednja je po mami izhajala iz znane ljubljanske gostilne Lenče in je imela v lasti priljubljena ljubljanska gostišča.  Martin Vever je zgradil celoten kompleks stavb ob južni strani trga v Lukovici ob Dunajski cesarski cesti in s tem opredelil trg, kakor ga vidimo danes.

Posebnost kraja kavarniški salon

Ob stari hiši, ki je ostala gostilna, so zrasli hlevi, pekarna, kovačija, gospodarski objekti, bivalno poslopje in kot velika posebnost kraja tudi kavarniški salon. To je bila stavba, ki so jo uporabljali kot prostor za srečanja gospode in inteligence, ki je v njem preživljala družabni del svojega prostega časa. Poleg sodnikov, notarjev, pravnikov in uradnikov so se v njem zadrževali tudi pisatelj Janko Kersnik in mnogi drugi literati njegovega časa kot tudi skladatelji Anton Lajovic, Oskar Dev, France Marolt in drugi, ki so v drugi polovici 19. in v začetku 20. Stoletja soustvarjali pravo zatočišče žlahtne slovenske kulture. Vsi ti so vplivali na mladega Frana Milčinskega, ki je na materinem domu preživel mnogo časa v mladosti in kasneje skozi vse življenje.

Trške pravice

Dolgo časa je veljalo prepričanje, da je občinski urad do 2. svetovne vojne hranil listino cesarice Marije Terezije ki naj bi povzdignila Lukovico v trg. Temu ni bilo tako, saj so v zasebnem arhivu družine Kersnik na Brdu našli listino o podelitvi trških pravic Lukovici, 9. Februarja 1843 jih je kraju podelil pravnik Marije Terezije Ferdinand I. Habsburški.

Kip Marije Brezmadežne

Leta 1899 je takratna občina v središče trga v Lukovici postavila znamenje Marije Brezmadežne v spomin na umor cesarice Elizabete. Slednji daje videz trga in večjega naselja ter ima prostorsko dominantno vlogo v središču Lukovice. 

Vpliv nove državne ceste

Promet s trga v Lukovici se je umaknil z izgradnjo nove državne ceste, ki je leta 1959 obšla Lukovico. Sejemska dejavnost je ugasnila, novo upanje za zapuščeni trg pa se je pojavilo 40 let pozneje, ko je Lukovica postala samostojna občina ter tudi občinsko središče. V obdobju županovanja Mateja Kotnika je Stari trg v Lukovici leta 2007 dobil svojo novo podobo.

Izhodišča za ureditev trga so bila predvsem iz vidika prometne ureditve in ohranjanja funkcionalnosti z enosmernim krožnim prometom, urejenimi parkirišči, zelenicami, kolesarskimi potmi, pešpotmi ter ureditvijo osrednjega prostora. Na njem potekajo sejmi, prireditve in ostale družabne dejavnosti. Osvežena podoba trga je pravzaprav mešanica sodobnega videza z ohranjenim duhom nekdanjega trškega jedra iz 19. stoletja.